Primorska štorklja!

Primorska štorklja!

V dimnik našega “starega” čebelarja Vladimirja iz Mačkolj pri Trstu, se je uletel čebelji roj. Na zelo iznajdljiv način je čebele privabil v medišče, ka ga je postavil vrhu dimnika in tako rešil družino. Po pregledu, glej ga zlomka, je prepoznal matico, ki je bila . . .  njegova. Kako je to naredil, za nas še vedno ostaja...
December – čebelarjeva opravila

December – čebelarjeva opravila

V zimskih dneh ne bomo počivali Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si   Po zelo čudni sezoni čebele končno počivajo. Da bi končno imeli pravo zimo, táko z burjo, si želimo tudi čebelarji v toplejših krajih. Vlage in tako malo sončnih dni nismo navajeni niti ljudje ob morju niti narava, v kateri so se sprožali številni zemeljski plazovi. Še trtam, ki so znane po globokih koreninah, da preživijo sušna obdobja, ni uspelo obdržati zemlje na koronah. Mrzle zime si želimo vsi, saj je dober selektor številnih škodljivcev v vrtu, komarjev, polžev ipd. Ker bodo matice po novem letu znova začele zalegati, bomo najpozneje pred božičem po navodilih veterinarja zatirali varoje z oksalno kislino. V pričakovanju januarske nove zalege bomo pripravili tudi naravno izolacijo za zapaženje panjev. Previdni moramo biti, da v panjih ne bo preveč vlage, saj je ta vzrok številnih težav in bolezni čebel. Zato v AŽ-panje raje ne vstavljajmo umetne pene, saj ta ne diha, temveč časopisni papir, karton ali celo bombažno tkanino ali volno. V nakladnih panjih, ki so spodaj odprti in so dovolj zračni, pa naj čebelarji v res mrzlih krajih postavijo na vrh družine umetno izolacijo, ki povzroča rosenje, da lahko čebele pijejo vodo, kajti ob morebitnem izhodu iz panja bi v snegu umrle. Pri nas ob morju je zelo malo tako mrzlih dni, da čebele ne bi v naravi iskale vode, zato imamo zelo blizu čebelnjaka v zavetrju postavljeno korito s svežo vodo. Z malo stroški realizirajmo svoje ideje Pozimi je čas tudi za izdelovanje, obnavljanje in barvanje čebelnjakov ter za izdelavo novih panjev. Panje ali panjske končnice lahko porišejo otroci in s tem...
November – čebelarjeva opravila

November – čebelarjeva opravila

Čebelarjenje je dobra finančna in duševna naložba Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si   Jesenske počitnice so za nami in medtem ko ste čebelarji po Sloveniji že zapažili panje, čebele pa so bolj ali manj v zimski gruči, smo čebelarji na Obali v pričakovanju odpiranja cvetov japonske nešplje, ki jim domačini pravimo »nešpole« (Japonska nešplja je bila predstavljena v članku Roberta Brusa v SČ leta 2008, št. 11, str. 313-314). Spominjam se, kako so novembra lani med obiranjem oljk sladko dišali njeni cvetovi. Ubijalska sladkoba, pred katero čebel ne ustavi niti hud mraz, nam vsako leto znova povzroča preglavice, saj lahko zgolj opazujemo otrple čebele, ki ne zmorejo več poleteti domov. Tudi če so temperature zelo blizu ledišča, čebelice nabirajo medičino in bel cvetni prah ter tako oprašijo čudovite, okusne in zdrave sadeže, ki jih uživamo pozno spomladi. V njih so zelo velike in lepe pečke, ki dobro vzkalijo. Pri nas jih ne kupujemo, ker se kar lepo razmnožijo naravno. V bližini našega čebelnjaka je precej tega zimzelenega drevja, značilnega za sredozemsko podnebje, to pa ne prenese temperatur, nižjih od 12 °C. Zato je v celinski Sloveniji manj znano. Zelo pomemben vir medičine in cvetnega prahu pa je ta rastlina v Aziji, kjer lahko daje donose do 20 kg na panj. Zatiranje varoj v obdobju brez pokrite zalege Novembra bo že pravi čas za zatiranje varoj z oksalno kislino. Največja »umetnost« je, da zatiramo v času, ko v panju ni pokrite zalege in so vremenske okoliščine ugodne. Težave pri določanju tega časa imamo predvsem čebelarji v toplejših krajih. Sama ravnam tako, da skrbno opazujem naravo in si zapišem vsaj tri...
Oktober – čebelarjeva opravila

Oktober – čebelarjeva opravila

Zvesta ekološkemu čebelarjenju Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si Posegati samo, če je to potrebno Nezadržno se bližajo hladni dnevi, na katere so naše čebelice že pripravljene. Cvetni prah jesenske astre, podleska in drugega cvetja še vedno spodbuja matice k zaleganju, čeprav na manjših površinah. V družine posegam le, če opazim čudno vedenje čebel na žrelu. Najbolje preverim družino ob pogledu na podnico oziroma testno rešetko za varoje. Glede na razpored drobirja ugotovim, koliko ulic zaseda družina, ali je bila morda oropana, preverim število varoj, opazim morebitno poapnelo zalego in podobno. Če družina zaseda premajhno število ulic, jo po postopku, opisanem v prejšnjih člankih, združim z močnejšo družino. Če opazim poapnelo zalego, družino skrčim na manjši prostor, ter jo posujem z žveplovim cvetom, ki ga je po ugodni ceni mogoče kupiti v italijanskih lekarnah. Ta deluje na varoje podobno kot sladkor v prahu, ki ga posujemo po čebelah, kot so nam to letos svetovali veterinarji za ugotavljanje števila varoj v panju. Sicer pa je že prehladno za zatiranje varoj z mravljinčno kislino in hkrati  prezgodaj za uporabo oksalne kisline, saj je v gnezdu še vedno zalega. Medenje bršljana Ker je bršljan letos obilno medil, po medenju ob lepem vremenu posežem v gnezdo in preverim, ali to ni polno medu te rastline. Če je, ob gnezdo premestim krajne sate, v katerih gotovo ni bršljanovega medu, preostale pa odmaknem na stran, da se izležejo še morebitne čebele. Bršljanov med bodo lahko čebele spomladi, ko bo družina številnejša, ogrele in raztopile z vodo. Pred zimo bodo v čebelnjake silile miši, zato jim nastavim pasti. Očistim in razkužim orodje ter pobarvam lesene dele, da...
September – čebelarjeva opravila

September – čebelarjeva opravila

Pozabimo na letošnjo sezono in se pripravimo na prihodnjo Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si   To je bila moja najslabša sezona do sedaj, med katero nisem iztočila niti kilograma medu. Starejši čebelarji so mi pripovedovali, da je bilo tako tudi pred štiridesetimi leti. Zdaj je čas, da čebele pripravimo na zimo in čim prej pozabimo na to, kar je bilo.   Priprava čebel na zimo Po končani sezoni odvzamem matično rešetko ali družino preselim v zgornjo naklado, saj ji bo tam topleje. Manjše nove družine ostanejo v prašilčkih, kjer se spomladi hitreje razvijajo, druge prezimim v zgornji nakladi, spodnja pa ostane prazna. Panje odpiram le, če sumim, da z družino ni vse v redu. Brezmatična ali trotova družina je lahek plen za roparice. V tem primeru družino ometem ali združim z rezervno, kot sem opisala že v prejšnjih člankih. Poseg opravim hitro v jutranjih urah, da ne povzročim ropa. Glede na to, da začne matica zimske čebele ponekod zalegati že konec julija (pri nas pa avgusta ali septembra), je pametno, da družino nakrmimo, preden se te izležejo. S poznim krmljenjem obremenjujemo zimske čebele, katerih naloga je le preživeti zimo in vzgojiti prvi rod spomladanskih čebel. Krmim z mešanico sladkorja in vode v razmerju 1 : 1. Nikoli ne uporabim tople vode, saj lahko zaradi karamelizacije postane voda rjavkasta. Sladkor stresem v večjo posodo ter ga z močnim curkom vode zelo dobro raztopim. Še nekajkrat pomešam in raztopina je v pol ure pripravljena. Za izdelavo končne raztopine pa ima vsak čebelar še svoje »skrivnosti«. Sama včasih dodam v krmo pelinov čaj, včasih propolis ali celo kis, ki pomaga v boju...
Julij – čebelarjeva opravila

Julij – čebelarjeva opravila

Čez poletje nikakor ne smemo pozabiti na vodo! Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si Upam, da se bomo po katastrofalni pomladi poleti končno posladkali najprej s svežim lipovim, potem pa še manovim medom. Pred točenjem moramo seveda preveriti, ali je med zrel. Če se iz obrnjenega satja kljub tresenju ne cedi med, je ta verjetno zrel. Pokritih naj bo vsaj tretjina pokrovcev. Če nismo prepričani, ali je med zrel, prosimo terenskega svetovalca, da z refraktomerom izmeri vsebnost vode v njem, saj se bo med, v katerem je preveč vode, kmalu skisal. Že ko ga točimo, lahko opazimo, da je premalo viskozen, saj iz točila teče hitro kot voda. Če se nam kot začetniku zgodi ta napaka, je bolje, da nezrel med v večernih urah vrnemo čebelam, kot da bi jih krmili. V nakladne panje dan pred točenjem vstavim begalnico, ki preprečuje vračanje čebel v medišče. Medene sate pobiram samo iz medišča. Čebele v AŽ-panjih najlaže ometem z ometalnikom. Ko ometem ves panj, čebele znova stresem v medišče. Dokler nisem imela ometalnika, sem čebele na satu najprej pršila z vodo, da ob čiščenju satov z omelom niso tako množično letale po čebelnjaku. Pred nekaj leti sem videla mladega čebelarja, ki je medene sate ometal kar pred panji svojega čebelnjaka. S tem je v čebelnjaku sosednjega čebelarja povzročil tako hud rop, da je moral sosed zapirati žrela in čebele z vrtno cevjo polivati z vodo. Seveda je bila škoda velika. Sama menim, da je ometalnik ena najboljših pogruntavščin, saj občutno olajša naše delo. Medene sate sproti zlagam v plastičen zaboj s pokrovom, ob tem pa vedno pazim, da je zaboj pokrit. Vse...