April – čebelarjeva opravila

Mesec resnega dela v čebelnjaku

Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si

 

Približuje se prvi mesec resnega dela v čebelnjaku. To je mesec, ko naša kranjska sivka eksplozivno poveča število osebkov družini. Lepo je, če imamo zdaj že pripravljene zažičene satnike in kupljene satnice. Ekološki čebelarji bomo kupili samo satnice s certifikatom oziroma bomo dali v predelavo svoj vosek. V Sloveniji imamo že zelo kakovostne obrate, ki nam naš vosek po ugodni ceni predelajo v kakovostnejše satnice, kot bi jih dobili na primer v Avstriji. Ker so ekološke satnice veliko dražje od navadnih, sem ugotovila, da je mogoče prihraniti, če ne vtrem cele satnice, temveč samo en, npr. 5 cm širok trak. Močne družine lepo zgradijo satje po celotni površini sata.

Do prve akacijeve paše, ki se na Obali začne zadnji teden aprila, drugod pa dva do tri tedne pozneje, bo cvetela večina sadnega drevja. Letos nas je presenetilo cvetenje hrušk, saj so zacvetele kar tri  tedne prej kot po navadi, zato pričakujem, da bo pohitela tudi akacija. Če smo marca pospešili razvoj družin, bodo te že nabirale medičino na češnjah, poljskem javorju, regratu, ponekod tudi na oljni ogrščici. V letih pred osamosvojitvijo v demokracijo, so naši čebelarji v začetku aprila vozili čebele na pašo oljne ogrščice v dolino reke Mirne v hrvaški Istri. V tem obdobju bodo čebele nabirale cvetni prah na jesenu, ki sicer vsako sezono ne cveti obilno. Pri nas velja pregovor: Če jesen obilno cveti, kmet dosti koruze dobi.

Če smo prejšnji mesec zamudili razvoj, lahko to popravimo vsaj za akacijevo pašo, in sicer tako, da iz rezervnih družin odvzamemo sate s pokrito zalego in čebelami ter jih postavimo v gospodarske družine. Pri tem opravilu pazimo, da s satom ne prenesemo tudi matice. Poseg  opravljamo samo z zdravimi družinami. Stare čebele se bodo vrnile v svoj panj, mlade pa bodo ostale v novi družini. Če je cvetenje v naravi obilno, nam čebele ne bodo zamerile niti neumnih posegov. Skorajda lahko mešetarimo, kakor se nam zljubi, vsekakor pa preglejmo zapiske o maticah. Če je bila matica prejšnjo sezono dobra, to družino okrepimo. Družine s slabšimi maticami pa raje priključimo k drugim in takšne matice uničimo. Začetnikom in krožkarjem se bo mogoče zdelo škoda podirati rezervne družine, češ da jih s tem siromašimo. To je sicer res, vendar je narava taka, da dve šibki družini ne pridelata toliko medu, da bi ga čebelar lahko točil. Če pa osiromašimo eno družino na račun obogatitve druge, bomo ob dobri paši gotovo točili iz močnejše družine. Tudi sama sem bila nekoč začetnica in nisem poslušala izkušenih čebelarjev. Preprosto mi je bilo škoda siromašiti družine. Na koncu vseh paš so bile vse družine zelo močne, sezona pa je šla mimo mene. Na Obali morajo biti družine na vrhuncu svojega razvoja med cvetenjem sadnega drevja. Take družine  bodo  že pred akacijevo pašo tudi rojile. Številčnost moramo zadržati do konca julijske lipove in kostanjeve paše, ko je sezona pri nas končana.

 

Izdelava sušilnika sadja in topilnika na obnovljiv vir energije – sonce

Poglavje je bolj namenjeno krožkarjem, učiteljem tehniških predmetov in malim čebelarjem. Opisala bom, kako na naši šoli za 8. razrede vsako leto izvedemo naravoslovni dan z naslovom »Izdelava ekološkega izdelka«.

Su-ilnik-sadja-na-sonce

Sušilnik sadja na sonce.

Če želimo, lahko že na samem začetku načrtujemo dimenzije tako, da bomo lahko sušilnik spremenili v topilnik voska. Sama imam dva taka topilnika: takega za en AŽ-sat in takega za tri AŽ-sate. Izdelava zaboja je enaka kot pri sušilniku. V notranjosti prečno položimo dve letvici, ki bosta nosilca za pladenj iz nerjaveče pločevine, to pa na sredini nekoliko upognemo (zato, da vosek ne bi kapljal mimo v zaboj, ampak se bo stekal v posodo). Na pločevino postavimo mrežico, na katero bomo postavljali staro satje. Mrežica bo zadržala ostanke, ki niso topljivi. Posoda, ki bo lovila vosek, naj ne bo iz pocinkane pločevine, saj bi vosek v njej grdo potemnel. Sama sem jo po meri izdelala iz glazirane gline. Posodo postavimo pod rob pločevine, da se bo vosek stekal vanjo. Če uporabljamo zaboj kot topilnik voska, potem zapremo luknjice na sprednji stranici in luknjo, ki je bila namenjena za dimnik sušilnika.

V topilniku voska je postavljena pločevina z mrežico in glinena posoda.

V topilniku voska je postavljena pločevina z mrežico in glinena posoda.

Za izdelavo večjega talilnika je mogoče uporabiti lažje materiale, ki so dobri izolatorji, npr. gradbeni material stirodur. Ta tudi ni občutljiv na vlago ali dež. Ker bo potem tudi steklo večje, je bolje kupiti kaljeno jeklo ali pleksisteklo. Predstavila sem vam torej nekaj idej, zdaj pa veselo na delo.