V zimskih dneh ne bomo počivali
Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si
Po zelo čudni sezoni čebele končno počivajo. Da bi končno imeli pravo zimo, táko z burjo, si želimo tudi čebelarji v toplejših krajih. Vlage in tako malo sončnih dni nismo navajeni niti ljudje ob morju niti narava, v kateri so se sprožali številni zemeljski plazovi. Še trtam, ki so znane po globokih koreninah, da preživijo sušna obdobja, ni uspelo obdržati zemlje na koronah. Mrzle zime si želimo vsi, saj je dober selektor številnih škodljivcev v vrtu, komarjev, polžev ipd.
Ker bodo matice po novem letu znova začele zalegati, bomo najpozneje pred božičem po navodilih veterinarja zatirali varoje z oksalno kislino. V pričakovanju januarske nove zalege bomo pripravili tudi naravno izolacijo za zapaženje panjev. Previdni moramo biti, da v panjih ne bo preveč vlage, saj je ta vzrok številnih težav in bolezni čebel. Zato v AŽ-panje raje ne vstavljajmo umetne pene, saj ta ne diha, temveč časopisni papir, karton ali celo bombažno tkanino ali volno. V nakladnih panjih, ki so spodaj odprti in so dovolj zračni, pa naj čebelarji v res mrzlih krajih postavijo na vrh družine umetno izolacijo, ki povzroča rosenje, da lahko čebele pijejo vodo, kajti ob morebitnem izhodu iz panja bi v snegu umrle. Pri nas ob morju je zelo malo tako mrzlih dni, da čebele ne bi v naravi iskale vode, zato imamo zelo blizu čebelnjaka v zavetrju postavljeno korito s svežo vodo.
Z malo stroški realizirajmo svoje ideje
Pozimi je čas tudi za izdelovanje, obnavljanje in barvanje čebelnjakov ter za izdelavo novih panjev. Panje ali panjske končnice lahko porišejo otroci in s tem prispevajo nekaj svojega. AŽ-panjev ne izdelujem sama, saj mi za to primanjkuje časa, njihova izdelava pa je tudi zahtevnejša kot izdelava nakladnih panjev. Sama pa sem si izdelala osem 3-satnih plemenilčkov po svoji meri. Ker sem želela preprosto izdelavo in krmljenje brez obletavanja čebel, sem se domislila in tudi izdelala resnično uporaben miniaturni panj, ki ga lahko vstavim v AŽ-panj. Notranje mere so 12,5 cm x 38,5 cm x 43 cm. Osem centimetrov pod stropom je vgrajena pregrada z oknom iz mrežice, skozi katero lahko krmim čebele. Nanjo položim pollitrsko plastenko, na katere spodnji strani so luknjice, skozi katere čebele pijejo. Vrata so izdelana tako, da je pri krmljenju mogoče odpreti samo zgornji del, pri posegu v panj pa jih odstranim. Na vratih in prednjem notranjem delu so pritrjena razstojišča za tri sate. Dva centimetra nad tlemi so prečne kovinske palice, na katerih stojijo sati.
Sestavni deli iz 18 mm debelega smrekovega lesa so:
dve bočni stranici: 43,2 cm x 40,2 cm, dno: 43,3 cm x 12,4 cm, zgornja plošča: 45cm x 16 cm, prednja stranica: 16 cm x 40,2 cm. Vrata so z enostavnimi tečaji sestavljena iz zgornjega (8,5 cm x 14 cm) in spodnjega kosa (14 cm x 31,7 cm). Vrata imajo na notranji strani poglobitev 1 cm x 0,5 cm, da se dobro prilegajo v panj. Na vratih in prednji stranici sta na višini 7 cm in 26 cm pritrjeni razstojišči. Na prednji stranici izdelamo še žrelo in pritrdimo naletno desko.
Trženje čebeljih pridelkov – možnosti in priložnosti
Pred nami pa je tudi čas obdarovanj in priložnosti za prodajo naših izdelkov. Če prodajamo na stojnici, jo okrasimo, da bo privlačna že od daleč. Bel prt in zloženi kozarci medu ne bodo toliko pritegnili kupcev kot stojnica, ki je izvirno okrašena s čebelarskimi motivi. Sami lahko izdelamo ali kupimo modele čebelic in pisanih rožic. Na mizi je učinkovit kak leseni podstavek, za katerim lahko skrijemo različno embalažo, blagajno ali celo našo malico. Na vidnem delu naj ne manjka naravnih materialov, na primer lesen krožnik, poln okrašenih izdelkov. Majhne izdelke lahko lično zavijemo tudi v prozorne celofanske vrečice ter jih zavežemo z naravno rafijo. Strankam ponudimo v pokušnjo med, liker ali celo topel čaj, ki ga v veliki termovki hranimo pod stojnico. Žličk in kozarčkov nam ne sme nikoli zmanjkati. Pazimo, da je stojnica vedno čista, saj se hitro zamaže z medom, zato je priporočljivo, da je prekrita s papirjem, ki ga je mogoče obrisati. Vedno imejmo v bližini tudi koš za smeti. V decembrskih dneh bo pika na i, če bomo ob streho postavili bele lučke na navadne baterije ali če nam bodo otroci izdelali prav posebne in preproste steklene lampijončke, v katere bomo postavili prave svečke. V predprazničnih dneh mora biti stojnica »pocukrana«. Mimoidočim brezplačno ponudimo čaj. Medtem ko ga bodo pili, si bodo ogledovali stojnico in glede na moje izkušnje največkrat tudi kaj kupili. Naš cilj naj bo pritegniti samo tiste mimoidoče, ki bi sicer šli brezbrižno mimo naše lepe stojnice. Taka se potem prodaja sama. Ne bodimo vsiljivi, hkrati pa ob vprašanju o posameznem izdelku povejmo njegovo zgodovino, zanimivosti, zakaj je naš izdelek enkraten, skratka, prodajmo zgodbo. Naj ljudje začutijo, da se pogovarjajo s pravim čebelarjem, ki se spozna na stvar. Povejmo jim kakšen recept, opišimo, kako se je sosedu zacelila rana z medom, ki ste mu ga podarili, ali kako ste s propolisom pozdravili herpes. Povejmo jim, da sveče iz čebeljega voska gorijo dvakrat dlje od parafinskih in da nasprotno od parafinskih, ki zrak onesnažujejo, prave sveče zrak čistijo in razkužujejo, saj je v njih vedno tudi nekaj propolisa. Zgodbe naj bodo resnične in jedrnate.
Če ste zaposleni v večji ustanovi, lahko svoje pridelke in izdelke ponudite tudi sodelavcem. Ti naj bodo lično pripravljeni in postavljeni na ogled v nekem kotičku. Pripravite tudi cenik in razpredelnico za morebitna naročila. Brez dvoma so že toliko ozaveščeni, da raje kupujejo od znancev kot od tujcev.
Mentorji čebelarskih krožkov skupaj z otroki pripravimo stojnico za bazar. Naj vsak otrok prodaja en izdelek, pri tem pa mora kupcem povedati, kako ga čebele proizvedejo ter kako in za kaj ga uporabljamo. Prodajajo lahko tudi panjske končnice ali izdelajo novoletne voščilnice z motivi čebelic. Ni nujno, da prodajajo samo med. Bodimo izvirni ter skupaj z otroki ustvarimo lep in uporaben izdelek!
Zahvala
Dragi bralci, tako smo torej na koncu mojega pisanja čebelarjevih opravil. Vem, da bo moj naslednik poln novih idej, zato že komaj čakam leto 2015. Zahvaljujem se za vsa vprašanja, komentarje in celo klepete tudi na mojem domu. Tako sem ob pomoči tistih, ki ste me prosili za seme evodije, lahko zasadila korenine po vsej Sloveniji. Hvala ČZS za tako častno delo, na katero bi bil zelo ponosen tudi moj pokojni oče. Srečno!