Maj – čebelarjeva opravila

Najlepši mesec – največ dela

Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si

 

Rojenje

Najlepši mesec v letu nam ponuja največ dela s čebelami.

Palmov cvet, v odpiranju.

Palmov cvet, v odpiranju.

Na Obali bo veliko cvetnega prahu tudi s palmovih dreves. Ob akacijevi paši bo rojila marsikatera družina. Rojenje lahko izrabimo za vzrejo novih matic. Rojevi matičniki so najbolj naravni, za začetnika pa tudi najpreprostejši način pridobivanja mladih matic. Matičnik je zrel takrat, ko je že lepo viden obris pokrovca, ki ga bo matica pregriznila neposredno pred izleganjem. Če imamo opraviti z mladim pokritim matičnikom, nam lahko nerazvita matica zdrsne na njegovo dno in umre, ne da bi jo sploh opazili. Sama sem si za ta namen izdelala nekaj preprostih 2- in 3-satnih plemenilčkov. V tak plemenilček vstavim sat z zrelim matičnikom in čebelami ter sat ali dva z medom in cvetnim prahom. Nad gnezdom je mrežica, na katero položim oglato pollitrsko plastenko z nekaj manjšimi luknjicami na dnu, napolnjeno s sladkorno raztopino. Ker se bodo vse pašne čebele vrnile v prvotno družino, bo v plemenilčku nekaj dni pomanjkanje vnosa hrane in vode, zato je tako pomembno, da jih hranimo. Izležena matica je zelo živahna in hiti po satu, zato je raje ne pregledujem vsaj dva tedna, torej do takrat, ko že pričakujem prva jajčeca. Ob prvem pregledu jo označim s pisalom za označevanje matic ali ji na oprsje nalepim opalitno ploščico s številko. Letos bomo označevali matice z zeleno barvo. Tako pripravljena matica bo počakala na konec sezone, ko bomo imeli v gospodarskih družinah presežek čebel za narejence. Če vam označevanje povzroča težave, je bolje, da se tehnike učite na trotih. Večina čebelarjev prime matico med palec in kazalec z glavo naprej, tako da ji ne poškodujemo trebušnih, tj. rodilnih organov. vaja-prijema-matice-na-trotuV nekaterih virih piše, da dotikanje matice z golimi rokami na njej pusti preveč našega vonja. Sama jo brez dotikanja z rokami ujamem v tulec za označevanje, jo blago pritisnem ob mrežico, tako da je njeno oprsje lepo nastavljeno za označbo. Z zobotrebcem nanj nanesem malce lepila in ploščico. Nekaj minut jo še pustim v tulec, da se lepilo posuši, saj jo v nasprotnem čebele očistijo. Nekateri čebelarji matici ob tej priložnosti prirežejo tretjino krilc, da jim prihodnje leto z njo ne bi ušel morebitni roj. Ostaja pa nevarnost, da jo bodo čebele prelegle, ker lahko začutijo, da je postala invalid. Ekološki čebelarji maticam ne smemo prirezovati krilc. Profesionalni vzrejevalci seveda vzrejajo matice na drugačen način, kako, pa si lahko preberete v literaturi.

Vračanje čebel v stari panj po izrojitvi.

Vračanje čebel v stari panj po izrojitvi.

Družine, ki jih nameravam prevažati, najraje pustim, da po akacijevi paši rojijo pred domačo hišo. Če ne opazim, iz katerega panja je ušel roj, na hitro pregledam »sumljive« družine, ki bi lahko rojile. Da se čebele zanesljivo usedejo na bližnje drevo, s tolčenjem dveh predmetov (npr. s palico ob palico) ustvarjam enakomeren ropot. Roj ogrebem in ga kratek čas pustim v lovilniku pod drevesom, da se prepričam, ali sem ujela tudi matico. Medtem si pred panj, ki je rojil, raztegnem belo rjuho, tako da sega vse do žrela. Ujet roj stresem na pripravljeno rjuho, takoj poiščem matico ter jo ujamem v steklen kozarec s pokrovom. Po navadi najdem še kako mlado matico. Vse čebele usmerijo svoje gibanje proti panju, matice pa bežijo stran od njega. Ob tej priložnosti po čebelah razpršim mlečno kislino. V eni uri si vse čebele izprosijo vstop v prvotno družino, ta pa nam bo na prvi naslednji paši prinesla največ medu. Matice, ki jih ujamem, pozneje uporabim za narejence.

Če nameravam z rojenjem povečati število družin, ogreben roj za dva dni postavim v temno klet. Po roju razpršim mlečno kislino ter nanj poveznem plastenko s sladkorno raztopino. Potem roj stresem v panj s pripravljenimi satnicami. Če v naravi ni veliko hrane, dodam tudi sat s cvetnim prahom. Tako družino krmim približno dva tedna, dokler ne zgradijo celotnega satja, in se prepričam, da so sposobne preživeti same.

 

Prevažanje čebel

Če ne želim rojenja, družini odvzemam zalego. Če je družina številčna in če je paša obilna, odvzamem vso zalego in iz nje naredim narejence. Vse pašne čebele se bodo vrnile v gospodarsko družino. Ker mlade čebele ne bodo imele dela z zalego, se bodo usmerile v nabiranje medičine. Ob obilni paši raje ne vstavljam satnic, tako da se bodo čebele osredotočile samo v nabiranje.

Pred prevozom čebel si pridobim potrdilo o epizootiološkem stanju na območju, s katerega jih bom prepeljala – tega izda veterinar specialist NVI –, ter se z gostujočim društvom dogovorim o namestitvi čebel. Na prevozni enoti so pritrjeni številka čebelnjaka, veterinarjevo potrdilo in moja telefonska številka.

Pred večerom odprem zgornjo in spodnjo loputo na vratcih panja. Med mrežico in vrati ne sme biti pene ali časopisa, saj bi to preprečilo vstop svežega zraka in čebele bi se hitro zadušile. Ko so vse čebele v panju, zaprem žrelo in pripravim prevozno enoto za prevoz na pašo. Že vnaprej imam pripravljen seznam orodja, ki ga ne smem pozabiti doma, saj je na terenu zelo nerodno ostati npr. brez motike ali lesenih podklad. Če je le mogoče, čebelnjak postavim v ravnovesje z vodno tehnico, saj sem opazila, da postanejo čebele nemirne, če panji preveč visijo. Če jih prepeljem na teren z veliko vlage, jim pred panji postavim dodatno desko, na kateri se ustavijo težke in utrujene čebele. Tako ne padajo na mokro travo in hitreje vzletijo proti domu. Ko je čebelnjak postavljen, zaprem vratca in odprem žrela. Če je le mogoče, prevozni čebelnjak obiskujem na vsakih štiri do pet dni. Po končani paši smo dolžni čebele odpeljati po enakem postopku, kot smo jih pripeljali.