November – čebelarjeva opravila

Čebelarjenje je dobra finančna in duševna naložba

Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si

 

Jesenske počitnice so za nami in medtem ko ste čebelarji po Sloveniji že zapažili panje, čebele pa so bolj ali manj v zimski gruči, smo čebelarji na Obali v pričakovanju odpiranja cvetov japonske nešplje, ki jim domačini pravimo »nešpole« (Japonska nešplja je bila predstavljena v članku Roberta Brusa v SČ leta 2008, št. 11, str. 313-314). Spominjam se, kako so novembra lani med obiranjem oljk sladko dišali njeni cvetovi. Ubijalska sladkoba, pred katero čebel ne ustavi niti hud mraz, nam vsako leto znova povzroča preglavice, saj lahko zgolj opazujemo otrple čebele, ki ne zmorejo več poleteti domov. Tudi če so temperature zelo blizu ledišča, čebelice nabirajo medičino in bel cvetni prah ter tako oprašijo čudovite, okusne in zdrave sadeže, ki jih uživamo pozno spomladi. V njih so zelo velike in lepe pečke, ki dobro vzkalijo. Pri nas jih ne kupujemo, ker se kar lepo razmnožijo naravno. V bližini našega čebelnjaka je precej tega zimzelenega drevja, značilnega za sredozemsko podnebje, to pa ne prenese temperatur, nižjih od 12 °C. Zato je v celinski Sloveniji manj znano. Zelo pomemben vir medičine in cvetnega prahu pa je ta rastlina v Aziji, kjer lahko daje donose do 20 kg na panj.


Zatiranje varoj v obdobju brez pokrite zalege

Novembra bo že pravi čas za zatiranje varoj z oksalno kislino. Največja »umetnost« je, da zatiramo v času, ko v panju ni pokrite zalege in so vremenske okoliščine ugodne. Težave pri določanju tega časa imamo predvsem čebelarji v toplejših krajih. Sama ravnam tako, da skrbno opazujem naravo in si zapišem vsaj tri dneve zapored, za katere menim, da matica zaradi mraza ni zalegala jajčec. Temperatura mora biti blizu ledišča, vreme pa kislo. Čez 21 dni zatiram s sublimacijo oksalne kisline. Da bo zdravljenje učinkovito četudi bi se uštela glede pokrite zalege, postopek ponovim čez štiri dni. Ker se mlade neoplojene varoje še približno teden dni zadržujejo po čebelah, je velika verjetnost, da jih bom še našla na testnem vložku. Hkrati pa opazujem odpad varoj. Glede na število odpadlih zajedavcev se odločim, ali bom zatiranje ponovila tudi tretjič. Postopek ponovim, če je po drugem tretiranju odpadlo več kot deset varoj. Nekateri čebelarji v toplejših krajih pa tretiranje ponovijo šestkrat na štiri dni. Tako obdelajo celo generacijo izlegajočih se čebel z morebitnimi varojami. Če oksalno kislino vnašamo v panj s kapanjem, veterinarji priporočajo le enkratno zatiranje. Tako za letos še ne vem, kdaj bom zatirala, po navadi pa je ta datum okoli novega leta. Seveda pa boste čebelarji iz hladnejših krajev verjetno lahko to naredili že konec novembra.

Da bi matica čim prej prenehala zalegati, ne hitim z zapaženjem. Vsekakor mora panj ostati suh, saj se ob preveliki vlagi širijo plesni, ki neugodno vplivajo na čebele. Naravni materiali so zanje najprimernejši, zato je časopisni papir ali celo bombažna tkanina veliko boljša od umetne pene. V Turčiji v nakladnih panjih uporabljajo tkanino tudi tedaj, kadar stiskajo družine na manjše število satov. S tkanino pokrijejo sate po vrhu in ob straneh. Žrela imejmo odprta, da v panj neovirano vdira svež zrak. Če opazimo odmrlo družino, satje takoj pospravimo, da ga ne bi uničile vešče. Zemljo pred panji počistimo in prekopljemo, lahko jo tudi posujemo z apnom, saj bomo s tem zmanjšali možnost vnosa morebitnih bolezenskih klic v panje.

Ta mesec bo v vrtcih in šolah že osmič potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Upam, da ga bodo kmalu pripravile tudi druge države po vsem svetu. Na naši šoli imamo pridne učence čebelarje, ki malčkom radi povedo, kaj vse so se naučili v krožku. To ni edini dan medgeneracijskega sodelovanja, saj jim ob lepem vremenu radi pokažejo čebele prav od blizu, celo kakega trota jim zatlačijo v žepe, da ga ponosni malčki lahko odnesejo domov.

Čaka nas nekaj idealnih mesecev za prebiranje člankov, revij in dobrih čebelarskih knjig. Obiščimo čebelarje in si izmenjajmo izkušnje, saj bomo s tem dobili tudi možnost, da si prilastimo kako idejo. Lahko si ogledamo tudi kak dober izobraževalni film ali pa se kot po navadi udeležimo predavanj, ki jih organizira ČZS.

 

Analiza stroškov našega čebelarstva

Najprej se mora vsak čebelar vprašati, zakaj čebelari. Nekateri to počnejo iz veselja, za večino je to dodaten zaslužek, za nekatere pa celo edini vir dohodka. Pri naši hiši je čebelarstvo tradicija in veselje, če pade še kak evro, pa dobimo še drugačno veselje. Letos nismo točili medu, torej je jasno, da smo v velikem minusu. Na srečo so si čebele nabrale dovolj zase, zato ni bilo velike potrebe po krmljenju. Za nakup 100 kg ekološkega sladkorja smo odšteli 250 EUR. Za pregled in potrditev ekološkega certifikata plačamo 160 EUR na leto. Če dodam še manjše stroške za zdravila, vzdrževanje opreme in prevoz čebel na pašo, sem imela skupaj približno za 500 EUR stroškov. Pri 20 gospodarskih družinah je to 25 EUR na panj. Seveda pa v ta znesek ni všteto naše delo.

Lani smo pridelali 45 kg medu na panj, tako da je bil zaslužek kar dober. Če odštejemo stroške nakupa kozarcev, vrečk in nalepk, lahko rečem, da smo zaslužili nekaj več kot 300 EUR na panj. Seveda je za tak zaslužek treba imeti vso čebelarsko opremo, ki je začetnik nima. Če smo dovolj spretni, lahko prav vsi čebelarji izrabimo razpise za opremo ter na ta način posodobimo ali po dostopnih cenah dokupimo vse potrebno za čebelarjenje. Zelo pomembna je zamenjava starih aluminijastih točil s točili iz nerjavečega jekla, ki ne puščajo sledi v medu. Pomembne so tudi posode za shranjevanje, ki niso prav poceni, so pa večne. Da se nam povrne vse, kar smo vložili v opremo, je treba čebelariti kar nekaj let. Saj vemo, kako različne so sezone medenja. Ker sama tega ne počnem v velikem obsegu, pri analizi nisem upoštevala morebitnega zaslužka z matičnim mlečkom, cvetnim prahom ali celo s čebeljim strupom. Ta sezona je bila sicer idealna za zapolnitev vrzeli pri zaslužku, saj se bo vsekakor treba prilagoditi tudi drugačni izrabi našega čebelarstva.

Če potegnemo črto in se odločimo za dolgoletno čebelarjenje, menim, da je to dobra finančna in duševna naložba.