September – čebelarjeva opravila

September – čebelarjeva opravila

Pozabimo na letošnjo sezono in se pripravimo na prihodnjo

Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si

 

To je bila moja najslabša sezona do sedaj, med katero nisem iztočila niti kilograma medu. Starejši čebelarji so mi pripovedovali, da je bilo tako tudi pred štiridesetimi leti. Zdaj je čas, da čebele pripravimo na zimo in čim prej pozabimo na to, kar je bilo.

 

Priprava čebel na zimo

Po končani sezoni odvzamem matično rešetko ali družino preselim v zgornjo naklado, saj ji bo tam topleje. Manjše nove družine ostanejo v prašilčkih, kjer se spomladi hitreje razvijajo, druge prezimim v zgornji nakladi, spodnja pa ostane prazna.

Panje odpiram le, če sumim, da z družino ni vse v redu. Brezmatična ali trotova družina je lahek plen za roparice. V tem primeru družino ometem ali združim z rezervno, kot sem opisala že v prejšnjih člankih. Poseg opravim hitro v jutranjih urah, da ne povzročim ropa.

Glede na to, da začne matica zimske čebele ponekod zalegati že konec julija (pri nas pa avgusta ali septembra), je pametno, da družino nakrmimo, preden se te izležejo. S poznim krmljenjem obremenjujemo zimske čebele, katerih naloga je le preživeti zimo in vzgojiti prvi rod spomladanskih čebel. Krmim z mešanico sladkorja in vode v razmerju 1 : 1. Nikoli ne uporabim tople vode, saj lahko zaradi karamelizacije postane voda rjavkasta. Sladkor stresem v večjo posodo ter ga z močnim curkom vode zelo dobro raztopim. Še nekajkrat pomešam in raztopina je v pol ure pripravljena. Za izdelavo končne raztopine pa ima vsak čebelar še svoje »skrivnosti«. Sama včasih dodam v krmo pelinov čaj, včasih propolis ali celo kis, ki pomaga v boju proti poapneli zalegi. Ta bolezen je sicer letos zaradi brezpašnega obdobja kar pogosta. Čebele vedno krmim zvečer, da ne bi povzročila ropanja. Ob prvem krmljenju jim nalijem le polovični odmerek hrane, da se privadijo. Vsekakor opazujem, ali so zmožne do jutra popiti celotno količino, potem pa se temu prilagajam. Ker sem omejena z velikostjo pitalnikov, dodam gospodarski družini povprečno liter krme na dan, rezervni pa pol litra. Tako traja krmljenje več dni, matica pa lepo zalega. V gospodarskih družinah krmim toliko dni, da imajo družine približno 10 do 12 kg hrane.

Že ta mesec nam bo preglavice povzročal bršljan, ki je na Goriškem zacvetel že avgusta. Število čebel v družini je že manjše in gnezdo je pripravljeno za zimo. Prazne celice ob gnezdu, ki so namenjene za zimsko ogrevanje gruče, so, žal, tudi prostor za bršljanov med. Da ne bi ta takoj kristaliziral, jim ob medenju vsak večer dodajam dva do tri decilitre redke sladkorne raztopine.

Čebele bodo ta mesec našle medičino in cvetni prah na zlati rozgi, šetraju, glavincu, srobotu, divji rukoli in podobnih travniških rastlinah. Posladkale se bodo z ranjenimi grozdnimi jagodami, ki jih bo ob trgatvi veliko, ter s figami in preostalim sadjem.

 

 

Opravila po poletju

Ta mesec bomo še prebrali staro in slabo satje ter za njihovo talitev izrabili sončno energijo. Rezervno satje vedno za 48 ur zamrznem, da uničim vsa morebitna jajčeca voščene vešče, nato pa ga shranim v neprepustne plastične zaboje. Če satje shranjujemo v velikih plastičnih vrečah, obstaja nevarnost, da jih vešča pregrize in ga uniči. Če opazim, da vešča že načenja satje, ga takoj zamrznem, tako da lahko počaka na talitev, saj bi v nasprotnem že v nekaj dneh povsem propadlo. Večina čebelarjev sicer satje zloži v omaro ter ga zadimi z žveplovim trakom, ki ga vinarji uporabljajo za razkuževanje sodov.

Septembra bom pobirala mrežice s propolisom, ki sem jih čez poletje vstavila v panje. Mrežice za dve uri zamrznem, saj potem propolis preprosto podrgnem z njih. Suh propolis uporabim za inhalacije ob prehladih, tako da ga segrejem do tališča in vdihujem dim. Iz preostalega propolisa naredim tinkturo. Zaradi izjemne vsestranskosti tega čebeljega proizvoda začetnikom priporočam, da se udeležijo predavanj, ki jih o tej temi vsako leto organizira ČZS.