Čez poletje nikakor ne smemo pozabiti na vodo!
Andreja Smrdelj – Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si
Upam, da se bomo po katastrofalni pomladi poleti končno posladkali najprej s svežim lipovim, potem pa še manovim medom. Pred točenjem moramo seveda preveriti, ali je med zrel. Če se iz obrnjenega satja kljub tresenju ne cedi med, je ta verjetno zrel. Pokritih naj bo vsaj tretjina pokrovcev. Če nismo prepričani, ali je med zrel, prosimo terenskega svetovalca, da z refraktomerom izmeri vsebnost vode v njem, saj se bo med, v katerem je preveč vode, kmalu skisal. Že ko ga točimo, lahko opazimo, da je premalo viskozen, saj iz točila teče hitro kot voda. Če se nam kot začetniku zgodi ta napaka, je bolje, da nezrel med v večernih urah vrnemo čebelam, kot da bi jih krmili.
V nakladne panje dan pred točenjem vstavim begalnico, ki preprečuje vračanje čebel v medišče. Medene sate pobiram samo iz medišča. Čebele v AŽ-panjih najlaže ometem z ometalnikom. Ko ometem ves panj, čebele znova stresem v medišče. Dokler nisem imela ometalnika, sem čebele na satu najprej pršila z vodo, da ob čiščenju satov z omelom niso tako množično letale po čebelnjaku. Pred nekaj leti sem videla mladega čebelarja, ki je medene sate ometal kar pred panji svojega čebelnjaka. S tem je v čebelnjaku sosednjega čebelarja povzročil tako hud rop, da je moral sosed zapirati žrela in čebele z vrtno cevjo polivati z vodo. Seveda je bila škoda velika. Sama menim, da je ometalnik ena najboljših pogruntavščin, saj občutno olajša naše delo. Medene sate sproti zlagam v plastičen zaboj s pokrovom, ob tem pa vedno pazim, da je zaboj pokrit. Vse skupaj potem odnesem na točenje.
Ker je pri nas vreme ob točenju po navadi zelo toplo, satje najprej za nekaj ur postavim v hladno klet. Če namreč med točimo iz toplega satja, se to zaradi mehkobe rado zarije v mrežo točila ali se celo raztrga. Satje tudi sortiram po svetlosti, saj tako lahko pridobim tudi med iz deviškega satja. V točilnici najprej s čebelarskimi vilicami odprem vse pokrovce in sate vstavim v točilo. Več let smo pri nas točili s štirisatnim ročnim točilom, zdaj pa točimo s samoobračalnim šestsatnim točilom na elektromotor z reduktorjem. Kljub temu menim, da je mogoče prav lepo delati tudi z ročnim točilom, če imamo do 30 panjev in še kakšne pridne roke, ki nam bodo pomagale vrteti. Pri nas smo to počeli že kot otroci, le hitrost je vedno kontroliral oče. Sprva smo vrteli počasi, potem smo sate obrnili in spet najprej vrteli počasi, potem pa hitreje. Če so bili sati deviški, je raje vrtel oče sam, ker je imel občutek za hitrost, da se mehko satje ni raztrgalo.
Iztočen med precedim skozi dvojno cedilo. Hranim ga v posodi oz. sodu iz nerjavečega jekla s pipo. Včasih se prihodnji dan na površini medu nabere pena. Če jo opazim, jo seveda poberem, kajti če med ni očiščen, lahko tujki kvarijo njegov videz v kozarcih, to pa daje vtis nemarnega čebelarja. Prazno satje zvečer popršim z vodo, da ga čebele laže popravijo, in vrnem v panje.
Poletna oskrba čebel
Če bo letos narava vsaj malo usmiljena, v začetku julija tudi na Obali pričakujem še manovo pašo. Neznosna vročina, ki se obeta, bo izzivala ropanje čebel, zato moramo biti pri točenju gozdnega medu zelo previdni. Ob tem točenju imam zato že vnaprej pripravljeno prazno satje, ki ga vstavim takoj po ometanju čebel, tako da panja ne odpiram dvakrat.
Ob hudi vročini panje odpiram samo, če je to res nujno. Ob večerih dražilno krmim samo mlade družine, ki nimajo dovolj pašnih čebel. Koliko hrane imajo čebele, preverjam s tehtnico, ki jo naravnam skoraj vsak večer. Če je to mogoče, počakam, da hujša vročina mine (po navadi je to konec avgusta), nato pa začnem čebele krmiti za zimo.
Celo sezono, predvsem pa čez poletje nikakor ne smemo pozabiti na vodo. Sama postavim posodo nekaj metrov bočno od čebelnjaka in skrbim, da je voda v njej vedno sveža. Zelo praktičen je krmilnik, narejen iz plastične posode s pokrovom. Na vrhu[r1] posode naredim luknjice s premerom 3 mm, vanjo nalijem vodo in jo pokrijem s pokrovom. Posodo obrnem narobe, tako da se voda vedno steka le v rob pokrova. Lahko pa v navadno posodo z vodo postavimo plavajoči les na katerem bodo čebele pristajale in srkale vodo.
Poleti čebele tudi zdravimo po navodilih veterinarske službe.
Sajenje medovitih rastlin
V vseh svojih letošnjih člankih sem bolj ali manj že omenjala medovite rastline. Veliko bralcev me je prosilo za seme evodije, ki bo zacvetela julija. Smiselno je predvsem sejanje oz. sajenje tistih rastlin, ki manjkajo v naši okolici. Načrtujmo predvsem zasaditev takih rastlin, ki bodo cvetele v vmesnem brezpašnem obdobju. Tak priboljšek so lahko facelija, detelja inkarnatka ali ajda. Seme facelije sem kupila samo za prvo setev, potem pa sem pobirala svojega. Junija sem posejala ajdo sorte Čebelica, tako da bodo čebele poleti imele dovolj dela. Poleg tega pri meni celo poletje cveti sivka. Postopek razmnoževanja te dišeče rastline sem opisala že v marčevski številki SČ. Nekako imam namreč občutek, da čebele ne bodo mislile na ropanje, če bo v naravi kaj cvetelo. Če ima čebelar veliko zemlje za sajenje dreves, priporočam zasaditev javorja, lipe, kostanja, evodije in sadnega drevja.